TDD

O nas

















Javna radijska in televizijska služba je v Furlaniji-Julijski krajini zastopana z obsežnim sklopom oddaj, ki krijejo celotno deželno ozemlje; poleg tega so posebne oddaje namenjene tudi italijanski skupnosti v Istri. Na Sedežu delujeta Uredništvi slovenskih in italijanskih informativnih sporedov ter Programska oddelka v slovenskem in italijanskem jeziku.

Vsakodnevne televizijske informacijske oddaje v italijanskem jeziku na tretji mreži Rai 3 so štiri, od jutranje oddaje Buongiorno regione (Dober dan, dežela) do nočnega dnevnika. Prav toliko je informativnih oddaj na valovih radia Radio Uno, kar pomeni, da so te številčnejše in popolnejše v primerjavi z drugimi italijanskimi deželami.

Na osnovi Konvencije, sklenjene s Predsedstvom ministrskega sveta, pripravlja Deželni sedež za Furlanijo-Julijsko krajino tudi radijske in televizijske dnevnike v slovenščini ter oddaje v italijanščini, slovenščini in furlanščini, namenjene različnim lokalnim stvarnostim in številnim kulturnim in družbenim dogodkom, ki potekajo na deželnem ozemlju. 

Radijske oddaje zajemajo več kot 17 ur na dan. Za televizijsko mrežo Rai 3 pripravlja deželno uredništvo tudi tedenski rubriki »EstOvest« (Vzhod zahod), ki se oddaja na celotnem državnem ozemlju, in »Il settimanale (Tednik), programska struktura pa ima vsako nedeljo na voljo eno uro samostojnega oddajanja.

Poleg tega obstaja tudi mreža Rai 3 bis; ustanovljena je bila, zato da bi oddajala dnevnike in programe v slovenskem jeziku, a se je sčasoma obogatila s programi Čezmejne televizije (edini tovrstni primer v Evropi) in obsega ponovitev dnevnikov iz Kopra in Ljubljane v italijanskem in slovenskem jeziku, sooblikovanje mozaičnega programa v obeh jezikih in ponovitev oddaj in rubrik, ki jih pripravlja Deželni sedež. Z uvedbo digitalne televizije se je mreža Rai 3 bis, ki je bila sprva vidna le v tržaški in goriški pokrajini, razširila na celotno deželno ozemlje, tako da se danes poteguje za vlogo samostojne televizijske mreže Furlanije-Julijske krajine, ki je v svoj spored sposobna vključiti tudi oddaje o glavnih dogodkih v deželi oziroma neposredne prenose s prireditev.

 

Guido Corso, Direktor Sedeža

 





RADIO TRST A  - nekaj zgodovinskih drobcev


Zgodovina slovenske radijske postaje v Trstu obeleži svoj začetek 5. februarja 1944, ko so Nemci ob zasedbi teh krajev v okviru Adriatische Kuestenland  uvedli na tržaški radijski postaji oddaje v slovenskem jeziku .To so bile ‘ure’, ki so trajale 15 minut, obravnavale so kulturo, narodopisje, otroško urico, literaturo in slovenski jezik. Pri ustanavljanju slovenske ure na tržaški radijski postaji v času nemške okupacije so se domačini izogibali katerikoli obveznosti pri pripravi oddaj.(…)

Drugo poglavje v zgodovini slovenskega radia zajema obdobje po prvem maju 1945, ko je deloval Radio svobodni Trst ali Radio Trieste libera in so nastopale v palači na Oberdankovem trgu uniformirane skupine, italijanski in slovenski novinarji z Radia OF, pred mikrofoni so zapeli ali spregovorili primorski prosvetni delavci in umetniki, ki jim je bilo 2 desetletji onemogočeno izražanje in ustvarjalnost v svojem jeziku.(…)

Po 40-dnevnem partizanskem obdobju Radia Trst so 12. junija 1945 zavezniške vojaške sile, skupaj s civilno upravo mesta, prevzele tudi vodstvo radijske postaje.(…)

Leta 1946 se je tržaška slovenska postaja osamosvojila, niso več oddajali slovenskih in italijanskih sporedov na istem valu.

To radijsko obdobje (1948-1949) zaznamujejo tudi začetek hladne vojne na mednarodnem prizorišču in huda ideološka nasprotja v okviru manjšine. Politični položaj se je na radiu zaostril. Prelomno je bilo leto 1949, ko je ustanovo zapustilo več uslužbencev in sodelavcev, ki so prišli v prvih povojnih letih na radio in se niso več strinjali z ideološko in politično vlogo, ki jo je radio v tem času odigraval. Leta 1949 je zavezniški slovenski radio postal glas ene strani. (…)

Po prehodu Svoobodnega tržaškega ozemlja pod italijansko upravo in odhodu zavezniških sil je radijska postaja prešla postopoma pod upravo ustanove RAI. V stalno službo so bili sprejeti italijanski državljani in tudi drugi uslužbenci, ki so bili redno zaposleni. Radio Trst II je dobil naziv Radio Trst A, izgubil pa je del svoje avtonomije.(…)

Sredi sedemdestih let je predstavljalo udejanjanje reforme javne radiotelevizijske službe pomembno etapo tudi za slovenski radijski program. Takrat je radio postal ali skušal postati radio vseh, kar je vsekakor omililo, če ne popolnoma odpravilo ločevanje ter miselno in politično pregrado med poslušalci. Reforma je prinesla osvežitev v radijske programe.(…)

Prizadevanja dolgoletnega ravnatelja slovenskega programa Filiberta Benedetiča, da bi oddaje presegle krajevne okvire, je privedlo do tesnejšega sodelovanja z osrednjo slovensko radijsko hišo RTV v Ljubljani na vseh kulturno-umetniških področjih. (…)

Oddaje so izražale in še vedno izražajo raznoliko pot slovenske narodnostne skupnosti v prizadevanju, da bi posredovale čimbolj popolno podobo celotnega dogajanja v večkulturnem in večjezičnem prostoru. Prepletanje različnih kultur v našem prostoru, prikaz celostnega umetniškega in kulturnega potenciala, ki v njem ustvarja, je eno izmed osnovnih vodil pri programskem usmerjanju oddaj.

 

Nataša Sosič , odgovorna urednica Slovenskega programskega oddelka v letih 2002-2006

Povzetek avtoričinega prispevka v knjigi ‘Radio Trieste 1931-2006’ , RAI-ERI, 2007 (str.177-185)

 

Več o zgodovini Radia Trst A

v knjigi Lide Turk ‘Glas v…etru’, Deželni sedež Rai za FJK, 1991

Rai.it

Siti Rai online: 847