Klepelutke bo obiskal severni medved Joro. Snežno beli godrnjavček zelo pogreša mrzle zime in svojo ledeno goro, ki pa je vsak dan tanjša. Skupaj odkrijmo, kako mu bodo prijatelji z Mavrične jase pomagali, da bo spet srečen in nasmejan.
V tokratni oddaji boste videli kakšne poslovne, turistične in druge priložnosti odpira sodelovanje območij kot sta Brda in Collio na italijanski strani. Koprska stolna cerkev je bogatejša za veličastne orgle. Predstavili vam bomo tudi umetniški svet Maria Sillanija, tržaškega fotografa armenskih korenin. In še: popeljali vas bomo na virtualen sprehod skozi zgodovino Kopra in Izole.
V tokratni magazinski oddaji je v prispevkih najprej govor o vzrokih podnebnih sprememb: o tem podjetnica Elena Parovel in čebelarka ter kmetovalka Erika Inamo. O pesmarici, posvečeni beneškemu kantavtorju Kekku Bergnachu ob njegovi 20-letnici smrti, ki jo je izdalo KD Rečan Aldo Klodič, spregovorita urednica zbirke Margherita Trusgnach in grafična oblikovalka Dora Ciccone. V tretjem prispevku namenjamo pozornost delu zbirnega centra Elide v sklopu Fundacije Luchetta Ota D'Angelo Hrovatin. V studiu se voditeljica Tamara Stanese pogovarja s članicami klavirskega kvarteta Phoenix, to so: Tatjana Jercog, Tamara Ražem Locatelli, Claudia Sedmach in Beatrice Zonta. Povod za pogovor je krstni nastop kvarteta ob komajšnjem odprtju šolskega leta Glasbene matice.
Glasovi pristanišča, to so glasovi tisočev ljudi, ki so tam delali nekoč in tistih, ki tam delajo danes. Kot v vseh obmorskih mestih, je zgodovina Trsta tesno povezana z zgodovino njegovega pristanišča. Človeške zgodbe v pristaniškem delovnem okolju so tiste, na katerih je nastajala skupnost in se razvijala. Skozi rekonstrukcijo spominov in pripovedi, ki zaobjemajo zadnje stoletje tržaškega pristanišča, bomo lažje razumeli, kje in kdo smo danes in kaj bi se lahko dogajalo jutri. Pristanišče bo vedno obstajalo in pretok blaga je njegova osnovna funkcija. Spremenilo pa se je veliko drugega: premikanje in prevažanje tovorov se je posodobilo, predvsem pa se je drastično zmanjšalo število zaposlenih. Produkcija Videoest.
Tokratni temi sta homofobija in transfobija. Svoj pogled in izkušnjo delita z nami socialni antropolog Marko Gavriloski ter aktivist za LGBT pravice Filip Vurnik. Na daljavo v izjavah sodelujeta dijakinji Sara in Martina, v studiu pa sta ob voditeljici Barbari Ferluga, še Aleš in Mija. Uredništvo: Barbara Ferluga, Poljanka Doljak in Jan Leopoli, ki podpisuje tudi režijo.
Dvojčka YO in YO sta si različna kot noč in dan. YO je energična in domiselna, medtem ko je YO nežen in razmišljujoč. Kljub temu sta si najboljša prijatelja in vedno najdeta skupno pot iz še tako zapletenih okoliščin.
Hrčica Rozi je ljubka in mehka, zato jo Teja ima izjemno rada. Velikokrat jo osvobodi iz kletke in se z njo igra na vrtu, kjer zanjo sestavlja hišice in razgibane prehode iz kock. Ko se jima priduži še babica, je navdušenje na višku. Oddajo dopolnjuje bogat izbor razvedrilnih otroških tv zgodb in poučnih animacij. Uredništvo: Deva Pincin Avtorici prispevka Rai FJK: Deva Pincin, Lucija Tavčar.
"O Dragu smo vedeli le to, da je, ker je želel preživeti vojno in fašistično preganjanje, postal vohun. Kakšno življenje pa je dejansko imel? Želim vam predstaviti pot odkrivanja svojega dedka, ki ga nisem poznal, skozi intervjuje s sorodniki ter glede na zbrane osebne dokumente in dokumente iz arhivov fašistične policije. To je zgodba o Dragu, a je tudi moja zgodba". Tako piše Massimiliano Milič, vnuk, o zasnovi dokumentarnega portreta o Dragu Miliču, avtorjevem dedu.
Konec letošnjega maja se je veliko ljudi spraševalo, kaj se je zgodilo z vremenom. Po zelo sneženi zimi, so spomladanske mesece zaznamovale nizke temperature, obilne snežne padavine v gorah in po hribih; v začetku aprila smo imeli celo pozno zmrzal, ki je škodljivo vplivala predvsem na kmetijstvo. Ljudje so celo podvomili, da se ozračje na planetu dejansko segreva, kot poslušamo že leta. Posamezne vremenske pojave pa prepogosto zamenjujemo s podnebjem. Dokumentarec Marca Virgilia in Iva Pecileja poskuša odgovoriti na te dvome in podati znanstveni prerez pojavov v prvih petih mesecih leta 2021. Kako je bilo torej z vremenom v naši deželi in v sosednji Sloveniji?
